Doživljajsko učenje

BEEP STORY

avtor: Matic Matjašič

Doživljajsko učenje, znano tudi kot izkustveno učenje, je proces učenja skozi neposredne življenjske izkušnje, namesto ali poleg tradicionalnega učenja iz knjig ali predavanj. Ta metoda učenja temelji na ideji, da je najboljše razumevanje teme ali koncepta pridobljeno skozi prakso in osebno izkušnjo. 

Doživljajsko učenje je metoda, ki jo je razvil David Kolb in temelji na ideji, da se znanje pridobiva skozi osebne in okoljske izkušnje. Ta pristop ima štiri stopnje: konkretno izkušnjo, reflektivno opazovanje, abstraktno konceptualizacijo in aktivno eksperimentiranje. Vsaka faza je pomembna in je sestavni del kontinuiranega cikla učenja. 

Predstavljajte si praktični primer v delovnem okolju:

  1. Konkretna izkušnja: Skupina zaposlenih se udeleži team-building delavnice, kjer morajo skupaj sodelovati, da rešijo določen problem. Ta delavnica je njihova konkretna izkušnja. 
  1. Reflektivno opazovanje: Po delavnici zaposleni razmišljajo o svojih izkušnjah. Morda se sprašujejo, kako so se počutili med aktivnostjo, kakšne strategije so delovale in katere niso. 
  1. Abstraktna konceptualizacija: Na podlagi svoje refleksije zaposleni oblikujejo nove ideje ali strategije. Morda ugotovijo, da bi boljše komunikacijske taktike izboljšale njihovo sodelovanje. 
  1. Aktivno eksperimentiranje: Zaposleni nato preizkusijo te nove strategije v praksi, morda v drugem skupinskem projektu ali pri vsakodnevnem delu. 

Ta cikel se nato ponovi, saj zaposleni nadaljujejo z doživljanjem novih izkušenj, reflektiranjem, oblikovanjem novih idej in eksperimentiranjem z njimi. 

Prednost doživljajskega učenja je, da združuje teorijo in prakso ter poudarja pomen refleksije in povratnih informacij. Ta metoda lahko pomaga posameznikom, skupinam in celotnim organizacijam izboljšati proces učenja, kar je lahko koristno v različnih okoljih, vključno z delovnim okoljem. Doživljajsko učenje prav tako zagovarja, da morajo udeleženci kritično oceniti in analizirati svoje izkušnje, da bi pridobili globlje razumevanje. 

Zakaj je pomembno doživljajsko učenje?

Doživljajsko učenje predstavlja ključni del celostne učne filozofije, ki upošteva ne le vsebino, temveč tudi kontekst. Vključuje več kot zgolj intelektualne sposobnosti (IQ); priznava pomen čustvene inteligence (EQ), socialne interakcije in kulturnega ozadja kot ključne dejavnike, ki vplivajo na izid učenja. Ta pristop se tako ne osredotoča le na pridobivanje znanja, ampak tudi na razvoj različnih veščin in kompetenc, ki so ključne za učinkovitost na delovnem mestu – od ustvarjanja prijetnega delovnega okolja do sodelovanja v timu. 

Doživljajsko učenje omogoča prilagajanje potrebam različnih posameznikov. To pomeni, da so izkušnje, ki jih pridobimo skozi tovrstno učenje, prilagojene našim individualnim potrebam in značilnostim. 

Toda zakaj je to pomembno za zaposlene osebe, ne zgolj učence ali študente? Doživljajsko učenje omogoča, da se učimo neformalno in neprekinjeno, kar pomeni, da se učenje ne konča z izpitom ali formalnim izobraževalnim dogodkom, ampak postane del našega vsakdana. Omogoča nam, da se bolje povežemo s svojimi osebnimi in poklicnimi cilji, kot so razvoj kariere ali osebnih spretnosti. 

Argument za doživljajsko učenje je preprost: ljudje si zapomnimo le majhen del tega, kar slišimo, a večino tega, kar aktivno počnemo. Naj gre za razpravo o določeni temi, uporabo konceptov v resničnih situacijah ali učenje sodelavcev – ključno je osebno vključevanje. Učenje se vidi kot rezultat praktične, osebne in premišljene življenjske izkušnje. V skladu z doživljajskim učenjem se pravo učenje zgodi, ko se soočimo z različnimi situacijami in prvoosebno doživimo težave. Doživljajsko učenje nas spremeni v akterje, kar pomembno izboljša našo sposobnost vsrkavanja znanja. 

Zaključimo lahko, da je doživljajsko učenje bistveno orodje za pridobivanje in uporabo znanja, ki je neposredno uporabno in prenosljivo v naš vsakdan, vključno z delovnim mestom. Z njim se ne učimo zgolj novih konceptov, ampak skozi neposredne izkušnje razvijamo sposobnosti in kompetence, ki so ključne za našo učinkovitost in uspeh. 

Doživljajsko učenje v organizacijah

V današnjem svetu, kjer primanjkuje visoko usposobljenih delavcev, postaja doživljajsko učenje na delovnem mestu nova norma, ko gre za usposabljanje zaposlenih. Ampak, kakšne so glavne prednosti doživljajskega učenja na delovnem mestu? 

Poudariti je mogoče vsaj štiri glavne prednosti doživljajskega učenja na delovnem mestu: 

  1. Razvija sposobnost zaposlenih za prilagajanje novim situacijam: Zaposleni, ki se učijo v toku dela, so lahko bolj prožni in se lažje prilagajajo novim situacijam. Tisti, ki se učijo preko doživljajskih metod, so bolj uspešni pri uporabi vseh aspektov svojega učenja – praktičnega, osebnega in profesionalnega. 
  1. Most med teorijo in prakso: Doživljajsko učenje je tista sladka točka, kjer lahko prakticirate teorijo, ki ste jo osvojili. Najboljša podjetja znajo uravnotežiti svoj pristop do poučevanja, da se lahko proces praktičnega učenja začne hitro po osvojenem znanju. 
  1. Nudi varno okolje za napake: Doživljajsko učenje, ki uporablja simulacije (npr. v obliki delavnic), zaposlenim omogoča, da varno doživijo neuspeh.  
  1. Prinaša izjemno donosnost naložbe: Doživljajsko učenje na delovnem mestu zaposlenim omogoča, da se učijo med svojim običajnim delovnim procesom. To pomeni manj časa izven pisarne na konferencah ali v sejni sobi. Medtem ko imata ti dve možnosti usposabljanja svoje mesto, pa je za večino primerov učenje na delovnem mestu bolj donosno. 

V sodobnih organizacijah prevladuje timsko delo, kar poudarja pomen skupinskega učenja – sposobnosti posameznih članov ekipe, da se naučijo timskih veščin, in sposobnosti celotne ekipe, da razvije potrebno “izvršilno zavest” za samoorganizacijo in upravljanje svojega delovnega procesa. 

Vendar pa ima timsko delo tudi pasti, kot so socialno lenarjenje, konformnost, pretirana odvisnost od dominantnega vodje, pretirana zavezanost ciljem in razpršitev odgovornosti. Te negativne dejavnike je mogoče premagati in izboljšati učinkovitost tima, če se timi osredotočijo na učenje. 

Zaključek: Doživljajsko učenje je kot pot do osebne in profesionalne rasti

Doživljajsko učenje, ki se je razvilo iz teorije Davida Kolba, je dokazano učinkovit pristop k učenju, ki lahko izboljša osebno in profesionalno rast posameznika. Omogoča nam, da znanje pridobivamo skozi osebne izkušnje, refleksijo, abstraktno konceptualizacijo in aktivno eksperimentiranje. Ta neprekinjen cikel učenja omogoča pridobivanje znanja, ki je neposredno uporabno in prenosljivo v vsakdanjem življenju. 

Pomembno je poudariti, da doživljajsko učenje ni omejeno le na izobraževalne ustanove. V današnjem hitro spreminjajočem se svetu je doživljajsko učenje ključno za uspeh na delovnem mestu. Omogoča zaposlenim, da se prilagajajo na nove situacije, učinkovito povezuje teorijo s prakso, nudi varno okolje za učenje iz napak in omogoča natančno ocenjevanje veščin. 

Organizacije, ki uvajajo doživljajsko učenje, lahko pričakujejo bolj uspešne zaposlene, boljše rezultate in višjo donosnost naložbe v razvoj kadrov. Doživljajsko učenje na delovnem mestu prav tako spodbuja timsko delo, ki je ključno za uspeh v sodobnem poslovnem okolju. 

Vendar pa je ključno, da se pri uveljavljanju doživljajskega učenja ne zapostavi kritična refleksija. Posamezniki in skupine se morajo nenehno ozirati na svoje izkušnje, razmišljati o tem, kaj so se naučili, in razmišljati o tem, kako lahko to znanje uporabijo za izboljšanje svoje prakse. To pomeni, da mora biti doživljajsko učenje vključeno v načrtovanje in izvajanje in ne zgolj kot naključen dodatek k obstoječim praksam. 

Doživljajsko učenje je močno orodje za osebno in profesionalno rast, vendar le, če ga posamezniki in organizacije aktivno in kritično vključujejo v svoje prakse. Le tako lahko dosežemo, da doživljajsko učenje postane več kot le pristop k učenju – postane način življenja, ki nam omogoča kontinuiran razvoj. 


Viri:

Hawtrey, K. (2007). Using Experiential Learning Techniques. The Journal of Economic Education, 38(2), 143–152. doi:10.3200/jece.38.2.143-152  

Kayes, A. B., Kayes, D. C., & Kolb, D. A. (2005). Experiential learning in teams. Simulation & Gaming, 36(3), 330–354. doi:10.1177/1046878105279012 

Kolb, D. in R. Fry (1975). Towards an applied theory of experiential learning. In Theories of group processes, ed. C.L. Copper, pp. 33-58. London: John Wiley.  

Kolb, D.A. (1984). Experiential learning: experience as the source of learning and development. Englewood Cliffs, New Jersey: Prentice-Hall 

1 Star2 Star3 Star4 Star5 Star (povprečna ocena: 5,00 od 15 glasov)
ReinventionHealthy WorkplaceHuman PotentialGrowth MindsetSelf-awarenessučenjevseživljenjsko učenjedoživljajsko učenjeizkušnjelearning