Topla sezona, vroče knjige: Izbor za poletje
BEEP STORY
avtorja: Maša Tamše Pungartnik, vodja projektov & Matic Matjašič, vodja razvoja, Beep Institute
Knjige so že stoletja pomemben del človeške kulture. Branje ni le način prenašanja informacij, temveč odlično orodje za učenje, raziskovanje novih idej ter potopitev v domišljijske svetove. Poleg tega ima branje knjig tudi močan vpliv na naše počutje in čustveno stanje. Različni žanri knjig pa lahko v bralcih sprožijo različne občutke, ki vplivajo na naše misli, čustva in celo vedenje. V nadaljevanju vam predstavljamo vpliv nekaterih priljubljenih žanrov knjig na naše počutje. Hkrati smo sodelavce iz Beep Institute in HRM One povprašali o njihovih priporočilih za poletno branje.
Branje prinaša številne koristi za naše dobro počutje. Ni zgolj dejavnost za preživljanje prostega časa, ampak ima tudi pomembne učinke na naše mentalno in čustveno zdravje.
Ključne koristi branja
- Mentalna stimulacija je ena izmed najbolj očitnih koristi branja. Ko beremo, naši možgani aktivno sodelujejo, obdelujejo informacije in si ustvarjajo mentalne podobe. To stimulira naše miselne procese, ohranja naše možgane budne in jih ohranja v dobri formi. Kot vsak drug mišični del telesa, tudi možgani potrebujejo vadbo, da ostanejo močni in zdravi.
- Stres je stalni spremljevalec sodobnega življenja, vendar branje lahko predstavlja prijeten in učinkovit način za zmanjšanje stresnih obremenitev. Ko se potopimo v dobro knjigo, nas ta popelje v drug svet, ki nam omogoča pobeg od vsakodnevnih težav. Branje nam omogoča sprostitev, saj se lahko za nekaj časa umaknemo iz stresnega okolja in se prepustimo čarobnosti zgodb.
- Poleg tega branje prinaša tudi številne izobraževalne koristi. Ob vsakem branju se izpostavljamo novim idejam, znanju in informacijam. Preko knjig lahko raziskujemo nove teme, spoznavamo različne kulture in širimo svoja obzorja. To izboljšuje naše razumevanje sveta in nam daje vpogled v različne perspektive.
- Branje ima tudi pozitiven vpliv na naš jezikovni razvoj. Ko beremo, se srečujemo z različnimi besedami in izrazi, kar širi naš besedni zaklad. To nam omogoča boljše komunikacijske veščine, izboljšuje našo sposobnost izražanja in povečuje našo samozavest v komunikaciji s drugimi.
- Poleg vseh teh koristi, pa branje spodbuja tudi našo empatijo in razumevanje drugih. Zlasti branje fikcije nam omogoča, da stopimo v čevlje drugih ljudi in doživimo svet skozi njihove perspektive. To lahko prispeva k razvoju naše čustvene inteligence in izboljšanju našega razumevanja drugih ljudi ter njihovih izkušenj.
- Vendar pa je pomembno omeniti, da so to le nekatere od mnogih koristi branja za naše dobro počutje. Branje je preprosta dejavnost, ki jo lahko vključimo v svoj vsakdan brez veliko truda. Ne glede na to, ali se odločimo za zgodbo, roman, poezijo ali strokovno literaturo, branje nam omogoča pobeg, raziskovanje, učenje in rast.
Romantični žanr za dvig razpoloženja
Romantični žanr je znan po tem, da sproža občutke ljubezni, romantike, strasti in pričakovanj. Branje ljubezenskih romanov lahko pripomore k dvigovanju razpoloženja in vzbuja občutke sreče. Romantični žanr nam omogoča pobeg v svet čustev, zaljubljenosti in romantičnih dogodivščin ter s tem pozitivno vpliva na naše počutje.
Sodelavka Katja je pred kratkim od prijateljice dobila namig za ogled filma Where the Crawdads Sing. A ker knjiga vedno bolj prepriča, se je odločila, da bo knjiga z naslovom Tam kjer raki pojejo, avtorice Delie Owens, del njenega čtiva na prihajajočem dopustu.
Povzetek:
»Junakinja zgodbe je deklica Kya, ki otroštvo preživlja sama v koči v močvirju na obali severne Karoline. Zaradi očetovega trpinčenja najprej odide mati, za njo pa še sorojenci. Kya se izogiba stikom z ljudmi, saj ne želi pristati v sirotišnici, hkrati pa se, po sili razmer, uči, kako preživeti v naravi, tako je njena učiteljica narava, njeni edini prijatelji so galebi, od ljudi pa zaupa samo temnopoltemu lastniku skromne črpalke, kamor občasno zaide po gorivo za čoln. Ko proti koncu leta 1969 najdejo truplo Chasa Andrewsa, meščani za njegovo smrt osumijo prav njo. Chasova smrt, ovita v misterij, kriminalni zaplet opisane zgodbe, je Kyo pripeljal pred oči javnosti. Vse to pa je obudilo njeno prvo ljubezen ter privedlo do nepričakovanega razpleta.
Knjiga vodi vzporedni pripovedi, ena prikazuje pogled na odraščanje Kye v mučnih razmerah, druga je osredinjena na sodni proces oziroma kriminalno zgodbo, ki vzdržuje napetost. Zgodba je sestavljena tudi iz več različnih perspektiv: samotarsko življenje je resda težko, a naravno okolje je, v nasprotju s socialnim, naravnost prečudovito, z osupljivimi podobami slikovitih sončnih zahodov ter pestrega rastlinstva in živalstva. Na eni strani je precej realistično prikazovanje življenja in obstoja zakotij ameriškega juga 50. in 60. let, na drugi gledamo med vrsticami zelo sodobno, današnjo, aktualno interpretacijo tega življenja oziroma družbenega stanja, številnih nekaznovanih in zelo hudih zlorab revnih, manjšin,…«
Odlomek iz kniige:
»Stala je na blatnem bregu jezera in šepetala verze Amande Hamilton: Ne podcenjuj srca. Sposobno je dejanj, ki jih um ne more doumeti. Srce čuti, a tudi narekuje. Kako sicer pojasniti pot, ki sem jo ubrala jaz, pot, ki si jo ubral ti, daljšo in težjo od vseh poti?«
Pustolovski žanr za dvig utripa
Pustolovski žanr vključuje knjige, polne akcije, adrenalina in napetosti. Branje pustolovskih romanov nam omogoča, da se vživimo v junake, ki se spopadajo z nevarnostmi, premagujejo ovire in rešujejo zapletene situacije. Ta žanr lahko poveča našo stopnjo vzburjenosti in vzbudi občutke navdušenja ter pustolovščine.
Znanstvena fantastika
Znanstvena fantastika je žanr, ki se ukvarja z idejami, ki presegajo meje realnosti. Branje znanstvenofantastičnih knjig nam omogoča, da se potopimo v futuristične svetove, srečamo tuje vrste ali raziskujemo napredne tehnologije. Ta žanr spodbuja našo domišljijo, kreativnost in razmišljanje o prihodnosti ter nam lahko pomaga pobegniti od vsakodnevnega sveta.
Kriminalni žanr
Kriminalni žanr je znan po napetosti, skrivnostih in razreševanju zločinov. Branje kriminalk nas lahko vznemiri, saj nas vodi skozi različne zavajajoče sledi, ugibanja in presenečenja. Ta žanr lahko vzbudi občutke napetosti, strahu in radovednosti, kar nas drži zainteresirane za razplet zgodbe.
Sodelavka Maša priporoča knjigo Moriti čuječe, avtorja Karstena Dusse-ja. Upočasnjen kriminalni roman, ki na duhovit način predstavi zgodbo o odvetniku, ki uporablja metode čuječnosti za nekoliko nenavadne namene.
Povzetek:
Odvetnika Björna Diemla žena prisili, da se udeleži tečaja čuječnosti, s čimer naj bi rešil njun zakon, se potrdil kot dober oče in znova uravnotežil svoje poklicno in zasebno življenje. Tečaj, ki resnično obrodi sadove in popolnoma spremeni njegov pogled na svet, se izkaže kot nekakšen prikrit blagoslov. Björn lahko praktično vse, kar se je naučil, s pridom uporabi v službi in doma, pa čeprav na popolnoma nepričakovan način. Ko mu začne stranka, nasilna in več kot kriva velika živina v svetu organiziranega kriminala, povzročati silne težave, jo Björn preprosto ubije – skladno z vsemi pravili čuječnosti.
Odlomek iz knjige:
»Vsi ti ljudje so nekaj hoteli od mene. Po stari navadi me je že zvilo v želodcu, ramena so se mi napela in začel sem škrtati z zobmi.
Saj vendar nisem razkosal svoje najzahtevnejše stranke, da bi se dal takoj zatem spet zaposliti vsemogočim idiotom! Tako ni moglo iti naprej. Joschka Breitner mi je svetoval, naj se kratko malo umaknem iz stresnih položajev. Odidem iz prostora, zadiham, se malo sprehodim…
Ne, ne bom se spet preprosto oprijel starih navad. Zato sem najprej nekajkrat vdihnil in izdihnil, da bi se pomiril. Potem sem se odločil, da se odpovem avtomobilu in vsaj del poti do pisarne prehodim, Toda tako bom zamudil. Raje sem sproščeno pozen kot krčevito točen.«
Sodelavka Anja priporoča knjigo Ni je več, avtorice Gillian Flynn. Gre za psihološki triler, ki zajema preplet ljubezni, sovraštva, maščevanja, obsedenosti in odvisnosti.
Povzetek:
Nick stoji pred hišo, vrata so na stežaj odprta, maček čepi na verandi in opazuje gospodarja. Nick takoj začuti, da je nekaj narobe. Steče v prvo nadstropje, kliče ženo Amy a brez odgovora. Vrne se v pritličje, zavije v dnevno sobo in obstane. Dnevna soba je popolnoma razdejana, žene pa nikjer. Danes praznujeta peto obletnico poroke… Amy in Nick sta se spoznala na pisateljski zabavi v Brooklynu. Oba sta si služila kruh s pisanjem. Nick je bil enajst let zaposlen pri newyorškem časopisu, Amy, kot diplomirana psihologinja, pa je sestavljala osebnostne teste za ženske tabloide. Po osmih mesecih se ponovno srečata, ugotovita, da sta ustvarjena drug za drugega in se poročita. Dve leti srečno živita v njunem brooklynskem stanovanju, nato pa oba izgubita službo in se preselita v Nickovo rojstno mesto v Missuriju. V Carthageju je Amy nesrečna in nezadovoljna. V njunem zakonu začne »škripati« in kmalu priplavajo na površje vsa nesoglasja, ki dosežejo višek na dan njune obletnice poroke… Ni je več je tretji v vrsti kriminalnih romanov ameriške pisateljice Gillian Flynn. Ta odličen psihološki triler, ki nas do zadnje strani drži v negotovosti, je doživel tudi svojo filmsko različico.
Odlomek iz kniige:
»O čem razmišljaš Amy? To vprašanje sem si najpogosteje zastavil med najinim zakonom, čeprav ne na glas, čeprav ne osebi, ki bi znala odgovoriti. Taka vprašanja bržkone senčijo vsak zakon: Kaj misliš? Kaj čutiš? Kdo si? Kaj sva naredila drug drugemu? Kaj bova naredila?«
Filozofski žanr
Filozofski žanr se ukvarja z globokimi vprašanji o smislu življenja, etiki, znanju in resnici. Branje filozofskih knjig lahko spodbudi naše razmišljanje, refleksijo in poglobljeno razumevanje sveta. Ta žanr nam omogoča, da raziskujemo kompleksne ideje in si postavljamo pomembna vprašanja, kar lahko vodi k večji samorefleksiji in razumevanju lastnega počutja.
Sodelavka Manca predlaga knjigo Štirje dogovori, avtorja Don Miquel Ruiza.
Knjiga je praktičen vodnik k osebni svobodi. Štirje dogovori s samim seboj so, da govorimo iskreno, ničesar ne jemljemo osebno in ničesar ne domnevamo, ter se potrudimo po svojih najboljših močeh.
Zveni zelo preprosto, pa je res tako?
Povzetek:
V Štirih dogovorih don Miguel Ruiz razkriva vir prepričanj, ki nas omejujejo in ropajo veselja ter nam prizadevajo nepotrebno trpljenje. Knjiga, ki zajema iz zakladnice starodavne tolteške modrosti, nas prepričljivo vodi po poti k novemu izkustvu svobode, resnične sreče in ljubezni.
Odlomek iz knjige
Zmožnost tega, da se naučimo sanjati, nam je položena že v zibel, sanjati tako, kot sanja celotna družba, pa nas učijo ljudje, ki so prišli na svet pred nami. Zunanje sanje imajo namreč toliko pravil, da otrokovo pozornost »zgrabimo« tako rekoč že tisti hip, ko priveka na svet, in ga začnemo s temi pravili seznanjati. Za to, da bi nas naučile sanjati, te zunanje sanje uporabljamo mamico in očka, pa šole, vero itn.
Sodelavka Natalija predlaga knjigo Srečo, prosim, avtorja Aljoše Bagole. Ta avtobiografski roman, poln iskrenosti in navdiha, sledi avtorjevemu osebnemu boju z izgorelostjo, opisuje njegovo pot do boljšega nadzora nad mislimi in odkrivanje sreče.
Povzetek:
Aljoša Bagola se v knjigi zakoplje v raziskovanje nadvse izmuzljive in težko dosegljive sreče. Pri tem ugotavlja, da naša sreča v resnici ni odvisna od tega, kako uspešni smo v posnemanju uspeha drugih, ampak predvsem od poguma in odločenosti, da se soočimo tudi s svojimi temnimi platmi in jih zdravo priključimo svoji celovitosti. Le tako lahko odkrijemo in uresničimo svojo edinstvenost – svoje bistvo.
Odlomek iz knjige:
»Življenje je kratko, zato pazimo, da se na koncu ne bomo počutili, kot da smo potegnili kratko. Nekoč bomo v hropeči horizontali dokončno presojali o svoji pokončnosti – kako pogumno smo življenju zrli v oči, ko nam je v obraz oralo globoke brazde, kako naše nočne more niso mogle osiromašiti naših sanj, kako si iz rok nismo pustili iztrgati svojih najsvetlejših ciljev. Ko si kaj zadamo s predanostjo, presežemo svoje danosti. Ko sanjamo z namero, vse nenamerno, kar nam prinese življenje, lažje sprejmemo in premagamo, in ko smo predani ciljem, se ne predamo zlahka.«
Strokovna literatura (non-fiction)
Strokovna literatura, poznana tudi kot “non-fiction” v angleščini, zajema vse knjige, ki podajajo dejstva, informacije in resnične dogodke. Branje strokovne literature nam omogoča, da se učimo, pridobivamo nove informacije in razširjamo naše znanje. Ta žanr vključuje široko paleto tem, kot so zgodovina, znanost, biografije, poučevanje, potopisna dela in še veliko več.
Strokovna literatura lahko v nas sproži občutke radovednosti, zanimanja in želje po učenju. Ta žanr lahko pripomore tudi k izboljšanju našega kritičnega mišljenja in analitičnih sposobnosti, saj nas spodbuja k postavljanju vprašanj, preučevanju in razumevanju sveta okoli nas. Poleg tega nam lahko strokovna literatura pomaga razvijati boljše razumevanje sebe, drugih in sveta, kar lahko vodi k večjemu blagostanju.
Matic priporoča knjigo Sapiens: A Brief History of Humankind, avtorja Yuvala Noah Hararija. Knjiga je ambiciozna zgodovinska analiza, ki skuša razložiti, kako je naša vrsta Homo Sapiens uspela prevladati na planetu in ustvariti današnje civilizacije.
Povzetek:
“Sapiens: A Brief History of Humankind” je globoko razmišljujoč pregled človeške zgodovine, ki preučuje, kako je Homo Sapiens, vrsta izpod roke evolucije, uspela oblikovati svet, kot ga poznamo danes. Harari začne z začetki človeštva v paleolitiku, prehaja skozi kmetijsko revolucijo do rojstva vere in znanosti. Na koncu vključuje še moderno dobo, kjer prevladujejo kapitalizem, industrijska revolucija in tehnološka revolucija. Harari se osredotoča na zgodovino idej, ne samo na zgodovino ljudi ali kultur, in zastavlja vprašanje, kako smo Sapiensi postali prevladujoča vrsta na Zemlji.
Odlomek iz knjige:
»Kmetijska revolucija je bila največja prevara v zgodovini. Kdo je bil odgovoren zanjo? Ne kralji, ne duhovniki in ne trgovci. Krivci so peščica rastlinskih vrst, med njimi pšenica, riž in krompir. Te vrste so bile tiste, ki so udomačile Homo sapiensa, in ne obratno. Kmetijsko revolucijo si na hitro oglejmo s stališča pšenice. /…/ Kako je ta nepomembna trava postala povsod navzoča? Tako, da je Homo sapiensa izkoristila v svoj prid. Ta je še pred približno 10.000 leti razmeroma udobno živel kot lovec in nabiralec, potem pa je začel vse več truda vlagati v gojenje pšenice. Ljudje so se že dve tisočletji pozneje v številnih predelih sveta od zore do mraka posvečali skoraj izključno skrbi za pšenico. Ni bilo preprosto. Bila je zahtevna. Ni marala kamnov in kamenčkov, zato so se sapiens prelamljali na pol, ko so očistili polja. Pšenica ni marala deliti prostora, vode in hranil z drugimi rastlinami, zato so jo ljudje po cele dneve pleli pod žgočim soncem. Pšenica je obolevala, zato so morali ljudje paziti, da je niso napadli črvi in snet. Ker se ni mogla braniti pred drugimi bitji, od kuncev do kobilic, ki jim je prav tako teknila, so morali kmetovalci paziti nanjo in jo varovati. Pšenica je bila žejna, zato so ljudje vlačili vodo iz izvirov in potokov, da so jo zalili. Njena lakota je sapiens pripravila celo do tega, da so nabirali živalske iztrebke in z njimi hranili tla, v katerih je rasla.
Telo Homo sapiensa se ni razvilo za take naloge. Prilagojeno je bilo za plezanje po jablanah in tekanje za gazelami, ne pa za odstranjevanje kamnov in nošnjo vode. Davek so plačali hrbtenica, kolena, vrat in stopalni loki. Analize okostij starodavnih ljudi kažejo, da je prehod na kmetovanje prinesel veliko zdravstvenih težav, kot so zdrsnjene medvretenčne ploščice, artritis in kila. Še več, nove poljedelske zadolžitve so bile tako zamudne, da so se morali ljudje za stalno naseliti ob svojih poljih pšenice. To jim je popolnoma spremenilo življenje. Nismo udomačili pšenice. Pšenica je udomačila nas. Izraz udomačiti izvira iz latinske besede domus, hiša. Kdo živi v hiši? Pšenica že ne. V hiši živi sapiens.«
Sodelavec Pavel priporoča knjigo Daring Greatly, avtorice Brené Brown. Ta globoko osebna in navdihujoča knjiga se osredotoča na moč ranljivosti in na to, kako lahko naše življenje, odnose, starševstvo in vodstvo spremenimo s pogumom, da smo ranljivi.
Povzetek:
V knjigi “Daring Greatly”, socialna delavka in raziskovalka dr. Brené Brown raziskuje koncept ranljivosti in kako ta občutek, ki ga pogosto povezujemo s strahom in negotovostjo, lahko v resnici pripomore k večji povezanosti, empatiji in ljubezni. Brownova trdi, da je pogum za ranljivost ključen za bolj izpolnjeno in avtentično življenje. Prav tako pojasnjuje, kako lahko ranljivost izkoristimo za ustvarjanje globljih odnosov, boljše starševske prakse in bolj vključujočega vodstva.
Odlomek iz knjige:
»Ni kritik tisti, ki šteje, niti kdo drug, ki s prstom kaže, kako se je nekdo močan opotekel, ali kako bi nekdo, ki je nekaj naredil, to lahko naredil bolje. Zasluge gredo tistemu, ki je Zares v areni, katerega obraz je zamazan s prahom, znojem in krvjo; ki se hrabro bori; ki se moti; ki znova in znova kaže svoje pomanjkljivosti, saj noben napor ni brez napak in pomanjkljivosti; ta, ki si dejansko prizadeva stvari narediti; ki pozna vélike entuziazme, vélike pripadnosti; ki se troši za vredno stvar; ki v najboljšem primeru na koncu spozna triumf visokega dosežka in ki mu v najslabšem primeru, kolikor mu spodleti, vseeno spodleti z veliko drznostjo, zaradi česar nikoli ne bo sodil k tistim hladnim, zadržanim dušam, ki ne vedo, ne kaj je zmaga in ne kaj je poraz.«
Različni žanri knjig imajo različne učinke na naše počutje. Romantični žanr dviguje razpoloženje, pustolovski žanr vzbuja navdušenje, znanstvena fantastika spodbuja domišljijo, kriminalni žanr vzbudi napetost, medtem ko filozofski žanr spodbuja refleksijo. Pomembno je izbrati knjige, ki nas zanimajo in so v skladu z našimi trenutnimi potrebami. Spodbujamo vas, da izberete vam zanimivo čtivo in si z njim popestrite poletne dni. Ne pozabite – besede spreminjajo svet!
Viri
Bagola, A. (2020). Srečo, prosim. Mladinska knjiga.
Brown, B. (2012). Daring Greatly: How the courage to be vulnerable transforms the way we live, love, parent, and lead. Gotham Books.
Dusse, K. (2020). Moriti čuječe. Učila International.
Flynn, G. (2012). Gone Girl. Crown Publishing Group.
Harari, Y. N. (2014). Sapiens: A Brief History of Humankind. Harper.
Hou, H., Chin, T., Slemp, G.R. in Oades, L.G. (2021). Wellbeing Literacy: Conceptualization, Measurement, and Preliminary Empirical Findings from Students, Parents and School Staff. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18.
Owens, D. (2019). Tam kjer raki pojejo. Učila International.
Ruiz, D. M. (1997). The Four Agreements: A Practical Guide to Personal Freedom. Amber-Allen Publishing.
