Z apiterapijo si lahko pomagamo skoraj pri vseh tegobah

BEEP STORY

avtorja: Maša Tamše Pungartnik, vodja projektov & Matic Matjašič, vodja razvoja, Beep Institute

Človek in čebele imajo dolgo zgodovino skupnega sobivanja, saj so ljudje že v prazgodovini vzgajali svoje čebele in pridobivali med, cvetni prah in čebelje ličinke. Apiterapija, alternativna medicina, ki temelji na zdravljenju s čebelami in njihovimi izdelki, se je razvila v starodavni Kitajski in Egiptu.

Danes je apiterapija priznana in dostopna v mnogih državah, med katere prištevamo Romunijo, Litvo, Bolgarijo, Nemčijo, Švico, Nigerijo in tudi Slovenijo. Uporabiti jo je mogoče za zdravljenje različnih bolezni in simptomov, kot so artritis, okužbe, multipla skleroza, bolečine, rane in opekline. 

Najbolj raziskani učinki medu so njegove antioksidativne značilnosti

Več o tem nam je zaupala Mojca Anzeljc, čebelarka, zeliščarka in apiterapevtka, ki se zadnjih 6 let intenzivno ukvarja z apiterapijo, svoje znanje pa predaja tudi skozi različne delavnice in izobraževanja.

Pri svojem odgovoru se je naslonila na eno izmed definicij apiterapije, t.j. je uporaba čebeljih pridelkov za preprečevanje, zdravljenje (terapije) in ozdravitev človeka, ki ima eno ali več bolezni oziroma bolezenskih stanj. “Mislim, da ta definicija pove vse – s čebeljimi proizvodi si lahko pomagamo skoraj pri vseh tegobah.”

Pri svojem delu opaža, da se vedno več ljudi zaveda pomena vrnitve k naravi in posledično čedalje več poslužuje naravnih izdelkov. Medeno zeliščno mazilo, ki vsebuje kombinacijo zdravilnih rastlin in čebeljih pridelkov se uporablja za lajšanje bolečin različnega izvora (revmatizem, bolečine v mišicah, sklepih, zvini, udarnine). Čebelji dar, mešanica medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka z visoko energijsko vrednostjo, pomaga pri izčrpanosti, podpre imunski sistem in slabokrvnost in tako pogosto služi kot podpora bolnikom, ki se po končanem zdravljenju različnih oblik rakavih obolenj (predvsem pa levkemije), želijo povrniti nazaj v formo.

Koristi panjskega zraka in brenčanja čebel

Poleg uporabe čebeljih izdelkov so zanimive tudi terapije z inhalacijo aerosola (zraka), ki prihaja neposredno od čebelje družine iz panja ter poslušanje čebeljega brenčanja za pomiritev.

“Vdihavanje panjskega zraka (aerosola) blagodejno vpliva na težave z dihali, saj aerosol vsebuje eterična olja, flavonoide, med, cvetni prah, propolis, vosek in še precej drugih zdravilnih snovi, ki se nahajajo v panju. Čebele v panju s krili povzročajo ventilacijo in tako se vse te zdravilne snovi razpršijo v zrak. V naši apikomori – to je prostor v čebelnjaku, ki je namenjen za apiterapijo, imamo nameščeni dve ležišči, eno od njiju je postavljeno direktno na panje. Štiri panje, ki se nahajajo tik ob ležišču, smo priredili s posebnimi odprtinami, skozi katere se aerosol širi po prostoru in s katerimi lahko z odpiranjem ali zapiranjem uravnavamo njegovo intenzivnost. Hkrati se skozi odprtine sliši šumenje čebel v panjih, kar deluje pomirjujoče. Zato mikroklima v apikomori ugodno vpliva tudi na psihofizično počutje in s tem blaži stres in stresna obolenja,” je z nami delila sogovornica.

Svojo izkušnjo je z nami delil tudi Slavko Drev, ki se s čebelami in čebelarjenjem aktivno ukvarja že 20 let. Kljub temu, da ni apiterapevt, pri svojem delu s čebelami opazuje učinke, ki ga imajo te na njegovo zdravje in dobro počutje. Z nami je delil, da se pri delu s čebelami počuti prijetno in pomirjeno, še posebno takrat, kadar sedi ob čebelnjaku, jih opazuje in posluša njihovo brenčanje. “Menim, da delo s čebelami vpliva na moj imunski sistem, saj sem zelo redko bolan. V času bolezni ne uporabljam nobenih posebnih pristopov, saj čebelje produkte uživam redno,” je še povedal.

Starodavna modrost in sodobni potencial z roko v roki

Tradicionalno znanje o uporabi čebeljih izdelkov je izjemno dragoceno, saj ponuja vpogled v njihovo uporabnost in načine priprave pri zdravljenju ter preprečevanju bolezni. Vendar se kemijska sestava vzorcev močno razlikuje glede na rastline, geografske regije in klimatske značilnosti ekosistemov. Gospod Drev je med drugim poudaril, da “slovenski med vsebuje cvetni prah našega okolja, na katerega je naš organizem navajen”.  Tudi zato je verjetno težko primerjati učinkovitost čebeljih izdelkov, prav tako manjka enotnosti med materiali, postopki in pogoji proizvodnje. To poudarja potrebo po standardizaciji pridelave, identifikacije in priprave formulacij na osnovi čebeljih izdelkov. Študije so pokazale, da kombinacija čebeljih izdelkov z običajnimi zdravili lahko privede do pozitivnih rezultatov, kar omogoča nižje koncentracije ali odmerke zdravil, z enako učinkovitostjo in manj stranskimi učinki

Vdihavanje panjskega zraka (aerosola) blagodejno vpliva na težave z dihali, saj aerosol vsebuje eterična olja, flavonoide, med, cvetni prah, propolis, vosek in še precej drugih zdravilnih snovi, ki se nahajajo v panju. 

Svetovni dan čebel na pobudo Slovenije

Marsikdo v Sloveniji ne ve, da je pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel prišla iz Slovenije. Še več, izbran je bil datum rojstva velikega poznavalca čebel iz 18. stoletja, Antona Janše. Slednji je bil prvi čebelarski učitelj na dvoru habsburške cesarice Marije Terezije. Z uveljavljanjem metod čebelarjenja, ki so jih s pridom uporabljali kranjski čebelarji, je povzročil pravo revolucijo v tedanjem čebelarstvu. Med drugim je uvajal čebeljo pašo, redefiniral vlogo trotov, vse pa popisal v dveh knjigah, ki so še danes dobrodošel priročnik za marsikaterega čebelarja. Več o njem tu: Anton Janša, 20. maj, Svetovni dan čebel, Žirovnica, Janšev čebelnjak (visitzirovnica.si)

Zanimivost: Dr. Filip Terč je bil pionir apiterapije moderne dobe v Sloveniji. Kot zdravnik je začel s poskusi zdravljenja revmatičnih bolezni s čebeljimi piki že leta 1879. S tovrstnim zdravljenjem je pomagal približno 700 bolnikom, kar mu je prineslo veliko priznanje v zgodovini medicine in čebelarstva. Danes se ta metoda uporablja po vsem svetu. Na kongresu Apiterapije leta 2006 so svetovni apiterapevti razglasili 30. marec, rojstni dan dr. Filipa Terča, za mednarodni dan apiterapije.

Kaj lahko naredimo sami?

1. Pomagajmo z zasaditvami

Mojca Anželjc poudarja, da je v času, ko je zaradi vremenskih razmer, intenzivnega kmetijstva, sajenja monokultur, intenzivne uporabe škropiv in zgodnje košnje v naravi vse manj paš, vsak cvet, ki nudi čebelam in drugim opraševalcem vsaj malo hrane, dobrodošel. Hkrati deli nekaj nasvetov za vse, ki bi želeli pomagati čebelam:

  • Če nimamo svojega vrta, lahko nekaj rastlin posadimo na balkon ali na okensko polico. Vsak cvet šteje in čebele so hvaležne!
  • Za sajenje izbiramo rastline, ki cvetijo v različnih časih, da nudimo pašo skozi celo leto, predvsem pa v brezpašnem obdobju, ko v naravi in travnikih ni več veliko cvetov.
  • Pametno je, da izberemo vsake rastline vsaj po nekaj kosov, da naredimo skupine, saj čebele naenkrat nabirajo medičino ali cvetni prah samo na eni vrsti rastlin in jim s tem zelo olajšamo delo.
  • Najbolje je zasaditi medovite trajnice, saj si s tem prihranimo kar precej dela, seveda pa so lepe in tudi precej medovite nekatere enoletnice.
  • Za lažjo izbiro je na veliko vrečkah s semeni narisana čebela, kar pomeni, da je to medovita rastlina.
  • Ne pozabimo tudi na različno jagodičevje, ki ravno tako dobro medi, hkrati pa nam daje še zdrav pridelek.
  • Tudi sadno drevje daje kar nekaj paše, a pri tem je treba paziti, da izberemo takšne vrste, ki jih ni potrebno škropiti.
Pri nakupu propolisa bodite previdni, da bo ta pobran iz temu namenjenih mrežic in v času, ko se čebel še ne zdravi.

2. Previdnost pri nakupu in uporabi čebeljih pridelkov

Oba čebelarja, s katerima smo spregovorili, poudarjata pomen previdnosti pri nakupu in uporabi čebeljih pridelkov. Z vami delimo nekaj njunih nasvetov:

  • Na trgu je veliko ponarejenega medu, ki se mu lahko izognete z nakupom pri bližnjem čebelarju.
  • Svež cvetni prah mora biti shranjen izključno v zamrzovalniku, odlična alternativa pa je posušeni.
  • Ostale čebelje produkte hranite na sobni temperaturi.
  • Medu ne segrevajte na več kot 40 stopinj celzija.

3. Delovna okolja in čebele z roko v roki

Ob tej priložnosti delimo tudi nekaj dobrih praks slovenskih organizacij, ki se zavzemajo za opolnomočenje zaposlenih pri pomoči čebelam. Morda pa v kateri izmed njih najdete navdih tudi za vaše delovno okolje!

V prihodnosti bi lahko apiterapija, s kombinacijo starodavne modrosti in sodobnih znanstvenih odkritij, postala pomembnejši del celostnega zdravljenja in preventive ter prispevala k izboljšanju kakovosti življenja ljudi po vsem svetu. Zato vas prijazno spodbujamo, da še naprej aktivno skrbite za naše čebele, da bomo lahko še vrsto let uživali v sadovih dela teh pridnih malih bitij.

Ali ste vedeli?

- Čebele oprašijo več kot 170 vrst rastlin.
- Vsaka tretja žlica jedi na svetu je odvisna od opraševanja.
- Čebele so tudi odlične biološke pokazateljice čistosti okolja.
- Za kilogram medu mora čebela obiskati 4 milijone rož in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta.
- Čebele prepoznajo različne človeške obraze.
- Izražajo čustva, kot so strah, veselje, frustracija.
- Morda celo sanjajo.
Medeno zeliščno mazilo se uporablja za lajšanje bolečin različnega izvora (revmatizem, bolečine v mišicah, sklepih, zvini, udarnine).

Viri

Abd El-Hakam, F. E., Abo Laban, G., Badr El-Din, S., Abd El-Hamid, H. in Farouk, M. H. (2022). Apitherapy combination improvement of blood pressure, cardiovascular protection, and antioxidant and anti-inflammatory responses in dexamethasone model hypertensive rats. Scientific Reports, 12(1), 20765. https://doi.org/10.1038/s41598-022-24727-z

Čebelarska zveza Slovenije. (2021). Čebelarska zveza Slovenije. Pridobljeno 10. maja 2023, s spletne strani https://www.czs.si/index.php.

Weis, J., Wilson, D., Ripari, N., Lopes Conte, F., Honorio, M. D. S., Sartori, A., Matucci, R. in  Sforcin, J. (2022). An overview about apitherapy and its clinical applications. Phytomedicine Plus, 2, 100239. https://doi.org/10.1016/j.phyplu.2022.100239.

Shin, S.H., Ye, M.K., Choi, S.Y. in Park, K.K. (2017). The Effects of Melittin and Apamin on Airborne Fungi-Induced Chemical Mediator and Extracellular Matrix Production from Nasal Polyp Fibroblasts. Toxins, 9(11), 348. https://doi.org/10.3390/toxins9110348

Buchmann, S. (2023). What a Bee Knows: Exploring the Thoughts, Memories and Personalities of Bees. Island Press.

Svetovni dan čebel in čebelarska tradicija v Sloveniji | I feel Slovenia

1 Star2 Star3 Star4 Star5 Star (povprečna ocena: 5,00 od 13 glasov)
Telesno blagostanjePhysical WellbeingČebeleapiterapijamedcvetni prahzdravilnost čebelsvetovni dan čebel